Impresionizem

Impresionizem, ki se je prvotno razvil v drugi polovici 19. stoletja v Franciji, se je pri nas pojavil z začetkom 20. stoletja. Naši umetniki so se z deli francoskih, pa tudi nemških mojstrov, seznanili na raznih razstavah v Münchnu in na Dunaju. S tem obdobjem se tako začne v slovenskem (in tujem) likovnem ustvarjanju pisati veliko poglavje modernizma. Dela nastajajo pod vtisom trenutka, atmosfere, svetlobe  – umetniki želijo uloviti razpoloženje - naravne fenomene in hkrati opozarjati na minljivost narave. Navdušujejo se zlasti nad krajino, upodobljeno v različnih delih dneva, pa tudi nad podobami vsakdanjega sveta, figuraliko, družabnimi dogodki, tihožitji. Slike imajo zaradi goste barvne poteze in hipnih nanosov gibljivi in migetajoči učinek, potrebno jih je pogledati od daleč. Za impresioniste je bila značilna uporaba svetle barvne lestvice in nanašanje čistih, nemešanih barv. Najbolj pomembna je neposredna izkušnja. 

 

MATEJ STERNEN

Matej Sternen (20. september 1870 – 28. junij 1949), eden izmed velike četverice impresionistov, je bil umetnik s svojevrstnim slogom. Veliko časa je preživel v tujini. Šolal se je na Državni obrtni šoli v Gradcu, študij pa nadaljeval na Dunaju, kjer je zaradi svoje nadarjenosti bil sprejet na tamkajšnjo Akademijo za upodabljajočo umetnost.  Med tem časom se je preživljal z risanjem in kopiranjem, vseskozi pa se je ukvarjal tudi z restavratorstvom – pomagal je pri restavriranju fresk in restavriral številne pomembne spomenike. Tako kot ostali slovenski impresionisti, se je izpopolnjeval v znameniti zasebni slikarski šoli Antona Ažbeta v Münchnu, kjer se je posvetil posebej človeški figuri (zanimala sta ga zlasti portret in akt) in interierjem. V Ljubljani je med drugim vodil zasebno slikarsko šolo. Po obdobju potovanja, ki je sledilo, se je v Ljubljani dokončno ustalil in poučeval risanje. Z drugimi umetniki je deloval v umetniškem društvu Sava. Skozi njegovo celotno ustvarjanje je zaznati odlično risarsko veščino. Zelo sta ga zanimali svetloba in barva, za razliko od ostalih impresionistov, ki so bili izraziti krajinarji, pa je bil Sternen naklonjen predvsem upodabljanju telesnosti. Motivom modernega meščanskega življenja, ki so ga tako privlačili, je mojstrsko vdahnil posebno vrsto živosti.

 

Rdeči parazol - Original 1904, olje na platnu, 125,5 x 85 cm

Eno najbolj poznanih Sternenovih del, Rdeči parazol, nagovarja z izrazito moderno podobo. Meščanski motiv dame z rdečim senčnikom je naslikan hipno, širokih potez. Zelo pomembno vlogo imata barva in svetloba. Rdečina senčnika zaradi pronicajoče svetlobe kar žari – poigrava se naprej na njenem obrazu, ki je v primerjavi z vsem ostalim precej natančno upodobljen. Dodatno je poudarjen tudi zaradi močnega kontrasta z zelenim ozadjem. Zaradi močnih barv in hitrih potez, podoba ustvarja občutek spontanosti, živosti in valovanja. Hipni vtis, naključen trenutek iz sprehoda in igra naravne svetlobe pa so tisti, ki gledalcu pričarajo pravo impresionistično izkušnjo.

 

 

Rdečelaska - Original 1902, olje na platnu, 119 x 71 cm

Sijajno upodobljeni akt Rdečelaska je prefinjena, čutna, pa tudi nekoliko skrivnostna podoba, saj je dekle obrnjeno s hrbtom proti gledalcu. Svetloba se razliva po prostoru, telesu in valovitih rdečkastih laseh, ki skupaj z rdečino tkanine pritegujejo pozornost ter sami podobi vdahnejo svojevrstno mehkobo in ženstvenost. Preprostost, skromnost tega intimnega trenutka, je odličen primer Sternenovega resničnega obvladovanja študije ženskega telesa in lepote.

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Piškotki za družabna omrežja
Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
Piškotki za komunikacijo na strani
Piškotki omogočajo prikaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
Piškotki za oglaševanje
So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
Kaj so piškotki?
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih