Šenklavž pri Robbovem vodnjaku

Delo je nastalo okoli leta 1936. Je največja in zadnja slika iz serije devetih slik s šenklavškim motivom. Iz te perspektive je slikar lahko motiv dobro preučil, saj si ga je na Mestnem trgu, kjer je nekaj časa živel in imel svoj atelje, ogledoval skozi okno iz petega nadstropja. Prizor za značilno ljubljanski, naredi združenje treh pomembnih mestnih spomenikov – Robbov vodnjak, Magistrat in zahodno pročelje baročne stolnice z zvonikoma. Pri slikanju motiva se je vsakič zavzeto ukvarjal tudi z atmosferskimi razmerami. Na sliki je v jasnem nebu in svetlobi, ki osvetljuje ulico in dele arhitekture, lahko prepoznati, da gre za sončen poletni dan in živahno vzdušje uličnega utripa.