Sejalec
Delo Sejalec je nastalo v zadnjem slikarjevem ustvarjalnem obdobju, leta 1907. Je ena najbolj poznanih slovenskih slik. Ob razstavi v Trstu istega leta, jo je javnost takoj prepoznala za mojstrovino in nacionalni ponos. Motiv sejalca se je sicer v slikarjevih delih večkrat pojavljal. Človekova odvisnost od narave in njuno sožitje se zrcalita v podobi kmeta, ki hodi čez zorano njivo in po njej iz košare trosi žito. Impresionistični način slikanja, ki ga poznamo po reliefnosti in hitrih nanosih z lopatico, se lepo povezuje s snovnostjo zemlje in sejalčevo gesto sejanja. Le ta stopa navzgor proti ozelenelem pasu njive, ki poživlja sliko v zemeljskih odtenkih. V ozadju se razkriva kozolec, avtentična arhitektura in tradicionalni simbol slovenskega podeželja. Za njim se odpira od sonca osvetljeno hribovje. Pokrajina deluje umirjeno, poudarjen je odnos do narave - delo, ki je vloženo vanjo. Sejalca lahko povežemo s prispodobo naroda, ki z upanjem in vero v delo, gleda v prihodnost. Zaradi ovekovečene mitologije slovenstva, je slika za slovenski narod izjemnega pomena.